Uvedba nove obvezne dajatve v zdravstvu – korak nazaj?

Gre za nedomišljen in finančno nevzdržen predlog, so prepričani strokovnjaki v Adriaticu Slovenici. Čeprav je vlada umaknila dosedanje predloge za povišanje prispevne stopnje, je vse bolj videti, kot da je izključni namen reforme ukiniti dopolnilno zavarovanje in dopolnilne zavarovalnice, ne glede na posledice. Zasebna sredstva, ki jih zbirajo dopolnilne zavarovalnice s premijami, bi prenesli na ZZZS, kjer se ves čas soočajo s težavami nad porabo sredstev, neučinkovitim nadzorom in zbiranjem sredstev ter že napovedano izgubo.

Sporočilo za novinarje in medije

Gre za nedomišljen in finančno nevzdržen predlog, so prepričani strokovnjaki v Adriaticu Slovenici. Čeprav je vlada umaknila dosedanje predloge za povišanje prispevne stopnje, je vse bolj videti, kot da je izključni namen reforme ukiniti dopolnilno zavarovanje in dopolnilne zavarovalnice, ne glede na posledice. Zasebna sredstva, ki jih zbirajo dopolnilne zavarovalnice s premijami, bi prenesli na ZZZS, kjer se ves čas soočajo s težavami nad porabo sredstev, neučinkovitim nadzorom in zbiranjem sredstev ter že napovedano izgubo. 

V Adriaticu Slovenici se sprašujejo, ali gre za načrtno krepitev javnega aparata, ki smo mu priča v tej vladi? Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi po ukinitvi prostovoljnih dopolnilnih zavarovanj in uvedbe nove obvezne dajatve zbiral vsa sredstva za zdravstvo. Tudi iz zadnjega, današnjega predloga, je razumeti, da bi bila ta dajatev obvezna za vse, ki imajo kakršno koli obliko dohodka, plačo, pokojnino, avtorski honorar, prihodke na obresti od depozitov, pogodb…, in sicer po plačilu dohodnine. Plačevali naj bi jo delavci, upokojenci, kmetje, zasebniki, študenti, skratka vsi, ki prejemajo dohodke, z izjemo vojnih veteranov in socialno ogroženih. 

Ocenjujejo, da je rešitev kratkoročna in ne ponuja dolgoročnega izboljšanja financiranja zdravstvenega sistema. Posledice so predvidljive in bodo neposredno povzročile vedno več plačevanja zdravstvenih storitev iz žepa in še večjo obremenitev aktivnega in ostalega prebivalstva z neizogibnim dvigovanjem participacije v prihodnje, ko bo ZZZS znova izkazal izgubo. Prepričani so, da se bo ponovila zgodba z izgubo v javni blagajni brez ostalih sistemskih sprememb zdravstva. Gre za nepremišljeno iskanje volilnih glasov vladne strukture s prerazporeditvijo bremen plačevanja dajatve znova na srednji sloj in trenutno, populistično manjšanje mesečne obremenitve pri ljudeh s prihodki, nižjimi od povprečne slovenske plače. 

Dušan Čebohin, izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj Adriatica Slovenice je skeptičen predvsem glede na odstopanje Slovenije v okviru trendov v Evropi: "Če bo nova obvezna dajatev predstavljala javna sredstva, bi zmanjšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, poleg tega pa bi ukinitev domačih dopolnilnih zavarovalnic na stežaj odprla vrata tujim zavarovalnicam, ki bi to zagotovo razumele kot odlično poslovno priložnost. Če naj bi bila ta dajatev neka vrsta zasebnih sredstev, pa to ni to nič drugega kot zavarovanje, ki bi moralo biti obravnavano po direktivah EU in naši zakonodaji kot obvezno dodatno zavarovanje. Tega pa lahko izvajajo le zavarovalnice." 

Mag. Alenka Šik, direktorica razvoja zdravstvenih zavarovanj Adriatica Slovenice dodaja: "Nekaj naj bi sicer zbrali s povečano trošarino na alkohol, cigarete, sladke pijače ipd. Podrobnosti ne poznamo, jasno pa je, da tako zbrani denar ni stabilen in je vezan na nepredvidljivo porabo. Vlada ni predstavila nobenih konkretnih izračunov. Po eni strani naj bi spodbujali zdravo življenje, po drugi strani pa kaže, da bi bila država zadovoljna, če bi državljani porabili čim več strupov, ker bi iz tega vira za zdravljenje dobila več denarja. To ne gre skupaj. "

V čem bi bil pravzaprav smisel ukinitve dopolnilnega zavarovanja? Vladni predlog ne ponuja rešitev osnovnih problemov slovenskega zdravstva. Ni znano, kako naj bi vzpostavili zbiranje in porabo sredstev iz nove dajatve, kako nadzirali porabo, kako naj bi vse skupaj informacijsko podprli. Vse to bi zagotovo zahtevalo dodatne investicije države v infrastrukturo in nove zaposlene, ki pa jih že imajo zdravstvene zavarovalnice. Obenem to pomeni tudi povečevanje javnih sredstev in večje zaposlovanje v javnem sektorju, medtem ko poslovanje v zasebnem ukinjamo. 

Popolna ukinitev dopolnilnega zavarovanja bi nenazadnje pomenila tudi ukinitev dveh zavarovalnic in okrnjeno poslovanje Adriatica Slovenice, ki je delno specializirana za zdravstvo, ravno pred tem, ko se odpira zdravstveni evropski trg. Slovenski zdravstveni trg bi bil takoj in brez vsakršne konkurence prepuščen dumpinškim prijemom tujih zavarovalnic. 

Najnovejši, današnji predlog MZ sicer napoveduje vrsto drugih potrebnih ukrepov od krajšanja čakalnih dob, do bolj učinkovitejšega dostopa do zdravstvenih storitev in podobno, ki so nedvomno prednostni in ključni ukrepi tudi po prepričanju dopolnilnih zavarovalnic. Ministrstvu za zdravje smo zavarovalnice iz Slovenskega zavarovalnega združenja že pred časom poslale predlog modernejšega načina financiranja in organiziranosti zdravstvenih zavarovanj s predlogi za dolgoročno rešitev financiranja slovenskega zdravstva. Odziva s strani ministrstva še ni bilo.