Pravično obvezno zdravstveno zavarovanje?

Predlagatelji ukinitve dopolnilnega zavarovanja se lotevajo dobrih 13 odstotkov denarja, ki napaja slovenski zdravstveni sistem. Po drugi strani spregledajo dejstvo, da je pri zbiranju večine, 74 odstotkov denarja za slovensko zdravstvo iz obveznega zavarovanja (skoraj šestkrat več!), bistveno manj solidarnosti, kot pri 13 odstotkih denarja iz dopolnilnih zavarovanj in kot trdijo zagovorniki ukinitve doplačil. Še več. Za obvezno zdravstveno zavarovanje največ odštejejo zaposleni, kar 2.388 evrov letno.

Predlog ukinitve doplačil: manj denarja za zdravstvo, 240 % podražitev za zaposlene

Vse ostale kategorije prebivalstva so manj obremenjene glede na njihov realni dohodek in premoženje: samostojni podjetniki plačujejo kar polovico manj kot zaposleni, 1.188 evrov, pri čemer imajo v primerjavi z zaposlenimi še dodatno ugodnost socialne kapice. Upokojenci plačujejo letno 660 evrov, kmetje 480 evrov, brezposelni 912 evrov, tisti z dividendami in prihodki od najemnin pa nič.

Cilj zdravstvene reforme je po vladnih dokumentih povečati pravičnost financiranja zdravstvenega sistema in s tem solidarnost med bogatimi in revnimi. To naj bi dosegli z ukinitvijo doplačil in uvedbo obveznega davka - nove obvezne dajatve, ki jo je 20. julija predlagala vlada in naj bi po neuradnih informacijah znašala od 3 do 60 evrov mesečno. Vsi tisti, ki imajo bruto plačo višjo od približno 1.800 evrov, v Sloveniji je to kar četrtina populacije, naj bi po novem plačevali kar 60 evrov mesečno, kar pomeni 240-odstotno podražitev! V Adriaticu Slovenici smo prepričani, da bi s pravičnejšo obremenitvijo zavarovancev in najprej resnično reformo zdravstvenega sistema dosegli boljše finančne učinke, kot bi jih prinesla uvedba novega davka in ukinitev doplačil.

Zavarovalnice skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije že nekaj let opozarjamo, da je zakonska ureditev plačila obveznosti za obvezno zdravstveno zavarovanje zelo sporna. Predvsem pa je nepravična do zaposlenih, ki so že zdaj z davki in prispevki med najbolj obremenjenimi v Evropi. Novi davek ali participacija bi to stanje še poslabšal. Nepravično plačevanje prispevkov, ki še zdaleč ni sorazmerno s prihodki in realnim premoženjem, prikazuje tabela, koliko posamezne kategorije prispevajo za financiranje zdravstva z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Poleg tega lahko novi davek zaračunava le država, če pa bo nova dajatev iz plač, je to lahko le druga oblika obveznega zavarovanja, ki ga skladno z evropsko zakonodajo lahko zbirajo samo zavarovalnice.

Prihodki od prispevkov po skupinah zavarovancev v letu 2010 (Vir: GZS)

Kategorija Število zavarovancev v obveznem zavarovanju Prispevna stopnja Mesečni prispevek v evrih Letni prispevek v evrih Prihodki (ZZZS) v tisočih evrih
Zaposleni 731.635 13,45% 199 2.388 1.747.172
Samostojni podjetniki 78.234 13,45% 99 1.188 92.808
Upokojenci 534.210 5,96% 55 660 355.431
Brezposelni 28.080 12,92% 76 912 25.514
Kmetje 13.536 18,78% ali 6,36% 40 480 6.434
Ostalo 150.345 različne 20 240 36.321
SKUPAJ 1.536.040       2.263.681

Neomejeno solidarni pri plačevanju so samo zaposleni!

Podatki jasno kažejo, kako različno smo že zdaj obremenjeni s prispevkom za zdravstveno zavarovanje, pri čemer imamo v zdravstvenih ustanovah enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja.

Alenka Šik, direktorica razvoja zdravstvenih zavarovanj Adriatica Slovenice: "Daleč največ in nesorazmerno veliko več od ostalih plačujejo zaposleni. Solidarnosti v plačevanju med kategorijami prebivalstva torej ni, ker ni odvisna od dejanskih prihodkov, še manj od realnega premoženja ali celo od potreb. Četrtina bi po novem plačevala 60 evrov dodatnega davka mesečno, zaposleni pa že zdaj največ plačujejo za obvezno zavarovanje. Povprečno porabi Slovenec pri zdravniku okrog 1.500 EUR na leto. Primerjajmo to številko s povprečnim letnim prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zaposleni plačujejo največ, kar 2.388 evrov letno! Če obrtniki prijavijo manjši dohodek, kot bi si ga lahko izplačali, čutijo posledice v nižji pokojnini. Pri zdravstvenih pravicah v povprečju plačujejo za zdravstvo pol manj kot zaposleni, njihove pravice pri zdravstvenih storitvah zaradi tega niso nič manjše."

Vladni predlagatelji krepko mižijo, da pri predlogu reforme spregledajo in pometejo pod preprogo povsem nesolidarno plačevanje različnih kategorij prebivalcev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri zbiranju kar treh četrtin denarja za slovensko zdravstvo, v primerjavi s 13 odstotki, ki jih zberemo z dopolnilnim zavarovanjem, je bistveno manj solidarnost in pravičnosti, kot trdijo zagovorniki ukinitve dopolnilnih zavarovanj. Razen všečnosti in izjav kot so "vzeli bomo bogatim, dali bomo revnim", strokovnih  odgovorov ne dobimo, ostaja dejstvo, da predlog nove dajatve in ukinitev dopolnilnih zavarovanj pomeni bistveno MANJ in ne več denarja za zdravstvo. Predvsem pa še bolj nepravično obremenitev že zdaj najbolj obremenjene kategorije prebivalstva.

 

​DODATNE INFORMACIJE: Adriatic Slovenica d.d., Odnosi z javnostmi, Olga Pejovič: 05/ 66 43 420, olga.pejovic@adriatic-slovenica.si   Jana B. Šmajgl: 05/ 66 43 406, jana.smajgl@adriatic-slovenica.siwww.adriatic-slovenica.si