Komentar uvedbe splošne participacije v zdravstvu

Adriatic Slovenica odločno zavrača škodljiv in povsem neargumentiran predlog za ukinitev dopolnilnih zavarovanj ter predlog uvedbe preživete in nesocialne splošne participacije.

Adriatic Slovenica odločno zavrača škodljiv in povsem neargumentiran predlog za ukinitev dopolnilnih zavarovanj ter predlog uvedbe preživete in nesocialne splošne participacije.

Predlog, kot ga razumemo iz skopih poročil javnosti, pomeni povečanje nesorazmerne obremenitve za različne kategorije državljanov in zato v ničemer ne povečuje solidarnosti. Sklepamo, da bi bila participacija enaka obveznemu prispevku, kar bi dodatno obremenilo že zdaj najbolj obremenjen sloj - delavce, s pritiskom na povečanje plač pa tudi delodajalce in celo upokojence. Ocenjujemo, da bi nova dajatev za zdravstvo takoj povečala javno porabo, neposredno povečala stroške dela, poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva in dodatno spodbudila sivo ekonomijo.

 
Gre za še več denarja v skupno blagajno ZZZS, kar pomeni še manjšo kontrolo porabljenega denarja in posledično večanje participacije, ko bo ZZZS ponovno zmanjkalo denarja. Po drugi strani to zagotovo pomeni več zaposlenih v javnem sektorju, ki naj bi kontrolirali tako zbiranje kot porabo denarja. Vse kaže, da gre pri predlogu samo za pesek v oči, da bi se ukinilo dopolnilno zavarovanje za vsako ceno. Z resničnimi problemi zdravstva pa se bomo soočali kasneje, je razumeti.
 
Nobena od sedaj predlaganih različic reforme ni vsebovala konkretnih makroekonomskih izračunov in posledic. Predvidevamo, da se s participacijo račun ne bo izšel in da bo že tako obremenjeno prebivalstvo na koncu plačevalo določene storitve kar iz žepa, ker bodo v javnem zdravstvu enostavno rekli: »Nimamo več denarja«. Sprašujemo se, ali se vračamo v obdobje pred 1992, ko smo nato kot rešitev zaradi pomanjkanja denarja v javnem zdravstvu uvedli dopolnilno zavarovanje? Predlog participacije lahko kvečjemu primerjamo z obveznim samoprispevkom iz socialističnih časov, ki smo ga državljani "prostovoljno" dajali iz lastnega žepa za pokrivanje državnega minusa oziroma javnega dolga.  
 
Naj dodamo, da predlog do danes ni bil predstavljen javnosti, delodajalcem in drugim socialnim partnerjem ali parlamentarnim skupinam in dopolnilnim zavarovalnicam. Niti približno ni jasno, kako naj bi splošna participacija nadomestila 420 milijonov evrov, ki jih letno zberemo dopolnilne zavarovalnice, kako naj bi rešila akutni problem čakalnih dob in razrešila problem neopredeljene košarice pravic.  
 
Dopolnilne zavarovalnice smo prek Slovenskega zavarovalnega združenja predlagale vladi usklajen predlog dolgoročne reforme financiranja zdravstva, ki ga je vlada povsem zanemarila. Ta predvideva dolgoročne rešitve financiranja zdravstva, sistemske ukrepe za pravičnejšo obremenitev različnih kategorij dohodkov in predloge za ohranitev dolgoročne vzdržnosti zdravstvenega sistema. Znova poudarjamo, da je dopolnilno zavarovanje pomemben in stabilen dejavnik financiranja zdravstvenega sistema. In ne samo to. Sedanji delež sredstev za zdravstvo v Sloveniji, ki ga namenjamo z obveznim in dopolnilnim zavarovanjem, je povsem primerljiv povprečju v Evropski uniji in je po vseh kazalcih ustrezna rešitev financiranja tako za Slovenijo kot za večino socialno usmerjenih držav v Evropi.
 
Kar je doslej znano, bi po našem mnenju pomenilo popoln odklon od evropskih oblik financiranja zdravstva in ponoven poizkus pridobivanja političnih točk na škodo vseh. Poleg tega gre za podcenjevanje zavarovalniške stroke,  ki pomembno, že od leta 1993 z zasebnimi sredstvi prispeva k stabilnemu financiranju zdravstvenega sistema. 

Na podlagi tega, kar vemo do sedaj, ocenjujemo, da vlada ponuja polovičarsko rešitev, ob kateri ostajajo nerešeni vsi problemi financiranja slovenskega zdravstva. Žal kaže, da je zatajila enako kot ob predlogu pokojninske reforme in ponudila zgolj navidezno "socialno" rešitev, namesto domišljene in dolgoročne reforme zdravstva. Zato jo znova pozivamo, da v pripravo sprememb vključi zavarovalniško stroko.