20.10.2003 - Adriatic o zdravstveni reformi

Adriatic je danes znova predstavil stališča zavarovalnice o zdravstveni reformi. Predsednik uprave, Dušan Novak, je v svojem nagovoru poudaril, da želi reforma obstoječi sistem financiranja zdravstva spremeniti in celo ukiniti brez natančnih izračunov, koliko bo stroškov z ukinitvijo prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in kakšni bodo učinki v prihodnosti. In na tej točki se odpira vrsta dilem in vprašanj.

Adriatic je danes sodeloval na javni predstavitvi mnenj o zdravstveni reformi, ki jo je organiziral Odbor za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide. Dušan Novak je nanizal vrsto dilem in vprašanj ter med drugimi izpostavil vprašanje ali se v Sloveniji z zdravstveno reformo odrekamo razvoju močnih domačih zdravstvenih zavarovalnic prav pred vstopom v EU in spodbujanju konkurenčnosti na strani izvajalcev ter nenazadnje, dotoku zasebnega denarja s strani zavarovalnic in drugih investitorjev v zdravstveni sistem ? in vse to v času, ko nas čaka še težka preizkušnja zaradi staranja prebivalstva in upokojevanja.

Razvoj novih, nadstandardnih prostovoljnih zavarovanj, kot navaja Bela knjiga, sedaj ni mogoč. Večina ustanov v zdravstvu je javnih, kar preprečuje ponudbo zasebnih storitev, s tem pa onemogoča tudi razvoj privatnih zavarovanj. Objektivna omejitev tega razvoja je tudi nedefiniranost standardov in svežnja pravic iz obveznega zavarovanja.

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja želimo v Sloveniji preprosto ukiniti in to v trenutku, ko večina držav Evrope išče izhode ravno v obratni smeri. V Nemčiji na primer, potekajo ravno sedaj obsežne aktivnosti, kako razbremeniti javno blagajno s povečanjem obremenitev zasebnih virov. In ali ne pomeni dodatni prispevek le zvišanje splošne prispevne stopnje, ki bo povzročila pritisk na bodoče povečanje stroškov delodajalcev ter posledično zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar je že najavil predsednik Svobodnih sindikatov?

Vse to se pripravlja v prepričanju, da bo na ta način pokrit primanjkljaj javne blagajne in povečana solidarnost. Ali res? Že čez nekaj let bomo zaradi vseh naštetih in drugih razlogov, ponovno uvajali eno od vrst dopolnilnih, doplačilnih ali kakršnih drugih oblik zavarovanja v zdravstvu. Vložek v ponovno uvedbo takšnih zavarovanj pa bo neprimerno večji, kot bi bila ohranitev obstoječega sistema, dopolnjenega s socialnimi korektivi, predvsem za znižanje ali odpravo premije oz. zavarovanja za ljudi, ki tega resnično ne zmorejo.

Ena izmed dilem je bila tudi, kako bomo v bodoče pokrivali medicinsko inflacijo z dodatnim prispevkom, v katerega naj bi se po predlogu pretopila sredstva dopolnilnih zavarovanj?

Leta 1993 smo v Sloveniji namreč pokrivali z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji samo 3,5 % vseh stroškov zdravstvenih storitev. Nato je, ob relativno izravnani javni zdravstveni blagajni, obseg zasebnih sredstev skozi dopolnilna zavarovanja za pokrivanje stroškov zdravstvenih storitev, naraščal iz leta v leto, tako da  je v letu 2002 pokril že 14,5 %. In zakaj? Zato, ker so dopolnilna zdravstvena zavarovanja pokrivala tudi vso medicinsko inflacijo, to je hitrejšo rast zdravstvenih stroškov od inflacije zaradi: novih tehnologij, staranja prebivalstva, novih zdravil in pripomočkov, prenosa zdravil na nerazvrščeno listo, nenazadnje pa tudi zaradi zavestne razbremenitve javne blagajne prek sprememb odstotka doplačil za stroške zdravstvenih storitev.

Nedvomno je, da so dopolnilna zdravstvena zavarovanja zagotavljala stabilnost zdravstvenega sistema v preteklih letih. Zato je Dušan Novak, predsednik uprave Adriatica, v javni razpravi predlagal:

  • da si za vse spremembe obstoječega sistema financiranja zdravstvenega varstva v Sloveniji vzamemo dovolj časa, saj so le-te potrebne, vendar morajo biti postopne in takšne, ki ne bodo oslabile slovenskega zavarovalstva tik pred vstopom Slovenije v EU;
  • da v najširšem krogu domačih strokovnjakov pripravimo dopolnitve in spremembe obstoječega sistema financiranja zdravstvenega sistema s Sloveniji na osnovi dosedanjih spoznanj v evropskih državah, oplemenitenih s predvidevanji ter skladno z našimi realnimi možnostmi,
  • da se odpravijo pomanjkljivosti z ureditvijo in dopolnitvijo zakonodaje, ki opredeljuje to področje (Zakon o zdravstvenem varstvu in Zakon o zavarovalništvu) ob hkratnem zavedanju, da dopolnilna zavarovanja predstavljajo javni interes,
  • da se vzpostavijo nove možnosti za razvoj prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki bi dodatno razbremenila javno blagajno, zlasti in predvsem s podrobno opredelitvijo košarice pravic in standardi storitev za kritje t.i. temeljnih zdravstvenih ?potreb? prebivalstva, usklajenih z možnostmi  javnega financiranja.
  • da se socialno ogroženim omogoči dostop do zdravstvenih storitev brez doplačil, ali se jih v celoti oprostiti plačevanja storitev; seveda z opredeljenimi kriteriji, kdo v resnici je socialni problem.